Iz Nokturna na izlet

Prebivalcem Nokturna gotovo ne bo zmanjkalo idej za kakovostno preživljanje prostega časa, saj je naselje z ene strani umeščeno na slovensko obalo, z druge pa se razprostirata Istra in Kras. Obe regiji sta bogati z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, ki ju kronata vrhunska kulinarična in vinska tradicija. Toplo mediteransko podnebje omogoča aktivnosti skozi vse leto, zato tudi zime ne bodo dolgočasne. Vabimo vas k raziskovanju tega čudovitega in raznolikega okoliša, zato smo vam pripravili nekaj predlogov za enodnevne izlete v širšo okolico Nokturna.

Hrastovlje z okolico (20 minut vožnje z avtom iz Nokturna)
Vasica Hrastovlje leži neposredno pod Kraškim robom, naravno mejo med kraško planoto in istrsko pokrajino. V njej se druga ob drugo stiskajo kamnite hiše, med katerimi potekajo ozke ulice, na robu vasi pa stoji cerkev svete Trojice. Romansko cerkvico iz 12. stoletja, ki ima zelo malo oken, da bi se zaščitila pred pripeko in burjo, varuje dobro ohranjeno kamnito obzidje iz 16. stoletja. Notranjost je leta 1490 poslikal Janez iz Kastva, najbolj znana pa je znamenita freska Mrtvaški ples, ki nas opominja, da smo pred smrtjo vsi enaki. Freske so nekoč prepleskali in pozabili nanje, leta 1951 pa jih ponovno odkril Jože Pohleven. Kraški rob je s svojimi stenami in spodmoli romarsko središče plezalcev, spomladi pa okoliški travniki in grmičevje postanejo raj za nabiralce špargljev. Dobro se oblecite, saj najboljši rastejo med trnovimi robidami.

Škocjanske jame (25 minut vožnje iz Nokturna)
Vsi poznamo Škocjanske jame, a smo si jih večinoma nazadnje ogledali s šolo, ali pa že zelo dolgo nazaj. Izlet v ta skoraj pravljični jamski sistem je dobra ideja v poletni pripeki ali hladni zimi, saj je v suhem delu jam konstantna temperatura 12 °C. Zaradi svoje lepote in geoloških posebnosti so bile leta 1986 vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine in s tem uvrščene na častno mesto med naravnimi spomeniki sveta. Jame je na svoji poti iz kraškega apnenca izdolbla reka Reka, ki v njih tudi ponikne na svoji poti do morja. Ogled se začne v Tihi jami, katere nizek strop je bogat s kapniki. Od tu pot vodi v Veliko dvorano s 30 metrov visokim stropom in orjaškimi kapniškimi strukturami, med katerimi so tudi velike naravne orgle. Sledi ji Šumeča dvorana, skozi katero teče reka Reka, nad njo pa se 50 metrov visoko pne Cerkevnikov most. V zadnji, Šmidovi dvorani, je izhod iz jame, od koder se dvignemo s tirno gondolo. V parku Škocjanske jame si lahko ogledate še naravni most, ki povezuje Veliko in Malo dolino ter mnoge površinske in podzemne kraške pojave.

Trst (40 minut vožnje z avtom iz Nokturna)
Svetovljansko pristaniško mesto Trst iz naravnega zavetja v kotu Jadranskega morja gleda proti vsem koncem in krajem sveta, od koder mu ladje nosijo ljudi in blago iz daljnih dežel. Nekdaj del naše skupne monarhije Avstro-Ogrske je Trst dom številnih Slovencev, ki dajejo mestu močan kulturni pečat, ta pa se meša z italijanskim značajem v unikaten šarm, ki je osvojil celo Napoleona. Ko boste spili jutranjo kavo z razgledom na čezoceanske križarke, se čez Trg zedinjenja Italije (Piazza dell’Unita d’Italia) odpravite proti Velikem kanalu (Canal Grande), ki ga obkrožajo številne trgovinice z raznimi drobnarijami. Prečkajte ga po znamenitem Rdečem mostu (Ponte Rosso) in na njem pozdravite kip Jamesa Joyca, irskega pisca, ki se je rad potepal po mestu. Oglejte si še Terezijansko četrt, obiščite knjigarno v Narodnem domu, sedežu slovenske skupnosti, se poklonite žrtvam druge svetovne vojne v Rižarni, nato pa dan sklenite v gradu Miramar, ki ga je princ Ferdinand Maksimiljan Habsburški postavil svoji ljubljeni ženi Charlotte. Na malico skočite v Buffet da Pepi, ki je registriran kot spomenik kulturnega pomena, saj že od leta 1897, ko ga je odprl Slovenec Pepi Klajnšič, streže z ljubeznijo pripravljeno svinjino s hrenom in zeljem tik ob tržaški borzi.

Rilkejeva pot in Devinski grad (40 minut vožnje z avtom iz Nokturna)
Malce naprej od Trsta se morska obala ob kraju Devin dvigne nad Sesljanski zaliv. Po vrhnjem robu apnenčastih pečin, med sredozemskim rastjem in skalovjem, vodi dva kilometra dolga pešpot, imenovana po pesniku in pisatelju Reinerju Mariji Rilkeju, ki je tu dobil navdih za svoje Devinske elegije. Po njej so se sprehajali še Simon Gregorčič, Igo Gruden in Anton Aškerc, bila pa naj bi tudi mesto, kjer je Lepa Vida pleničke prala. Na najvišji točki je pot visoka 90 metrov, tam je urejena tudi razgledna točka v nekdanjem bunkerju iz prve svetovne vojne. Pot gre mimo ruševin starega gradu iz 12. stoletja, ki stojijo na pečini imenovani Bela dama, saj naj bi z nje ljubosumni mož pahnil graščakinjo Esterini da Portole. Ob padcu na skale naj bi tudi sama okamenela, njen duh pa se vsako noč vrača v grad na mestu, kjer je bila otroška soba. Novejši Devinski grad iz 15. stoletja, ki je v lasti plemiške družine Thurn in Taxis, je odlično ohranjen in deloma odprt za javnost. Sprehod po Rilkejevi poti je še posebej čudovit ob sončnem zahodu.

Grožnjan (37 minut vožnje z avtom iz Nokturna)
Srednjeveško mestece Grožnjan leži v hrvaški Istri, na vrhu hriba med Bujami in Motovunom. Leta 1956 so hiše, ki so jih po drugi svetovni vojni morali zapustiti domačini italijanske narodnosti, začeli naseljevati umetniki iz vseh jugoslovanskih republik, ki so na istrskih gričih našli navdih za slikarsko, kiparsko, literarno, gledališko in rokodelsko ustvarjanje. Starodavne kamnite ulice so polne galerij, na trgih med njimi pa se včasih kar spontano odvijajo razne gledališke in plesne predstave. Poleti so organizirane slikarske in kiparske delavnice ter šola jazza. Za kosilo si privoščite istrske dobrote s tartufi, gobami, olivami ali beluši, okusite okoliška vina z okusom sonca in nazdravite s kozarčkom biske, lokalnega žganja iz bele omele.

Nazaj na seznam
SHIFT + A